Vsi kdaj potrebujemo uslugo/pomoč — in prav je, da si pomagamo.
Težava nastane, nekateri se ne znajo ustavit, kar naenkrat je teh prošenj cel vagon. Oz prošnje niso utemeljene.
Opravke, ki niso nujni, ki jih lahko opravite sami z ekstra manevrom — dajte jih zrihtat sami, ljudem boste šli na kurtex manj.
Poglejmo si nekaj primerov.
(1) Dandanes je popularno, da ti vse pripeljejo na dom. Fantički radi naročajo poceni kramo iz Kitajske, deklice "dizajnerske" cote iz tipa strani aboutyou, zalando.
"A mi lahko prevzameš paket?" Seveda lahko, ni problema.
Potem začnejo paketi hodit vsak teden, poštarji se agresivno obešajo na zvonec. A se vsi strinjamo, da s časom taka praksa postane moteča — za tistega, ki za celo bajto sprejema pakete?
Rešitev? Kupuješ cote v trgovini; naročiš si izdelek na služben naslov; prevzameš na pošti oz paketomatu; naročiš dostavljalcu, naj zabriše paket v grm in ne mori vsem prisotnim.
(2) "A me lahko pelješ na letališče?"
Frajerji si znajo bukirat avion, hostel, šmeks aktivnosti, ne znajo pa se pripeljat do letališča.
Gre avtobus, gre GoOpti, taxi, lahko se postaviš ob cesto, štopaš.
Greš na dopust? To pomeni, da imaš čas. Ni treba težit folku, ki ima dovolj posla sam s sabo.
(3) Pes, mačka, zlata ribica, otrok — prosim, da 2x, 3x razmislite, če si lahko privoščite domačo žival.
Najbolj raztreseni ljudje si "kot zanalašč" navlečejo domov cel živalski vrt, nato težijo naokoli, kdo jim bo vozil psa na sprehod.
Pes ne pomeni samo čohanje 15 min na dan, v ozadju so sprehodi, futer, drek, štrglanje, veterinar, itn. Premisli še enkrat, če si lahko to privoščiš.
Vsak ima svoje dnevne bitke. Si pomagamo, ampak ne obremenjujemo drug drugega po nepotrebnem.
